radioilinden.com.au

Na 5 juli 2010  Melburn Avstralija be{e pogrebana Dosta Dimova. 

Za lu|e koj ne ja poznavaa, `ivotot na Baba Dola be{e nezabele`liv. Ovaa mala, plava, tivka i qubezna `ena izgleda{e kako tipi~na evropska imigrantka, koja rabote{e i se trude{e da gi nadmini site kulturni, jazi~ni i ekonomski barieri za da si ja izgradi i dade podobar `ivot na nejzinata familija vo sre}nata zemja. Kako {to znaat site {to ja poznavaa Baba Dola, ne samo {to ne be{e prose~na `ena, no taa, kako nejziniot pokoen soprug Dedo Risto i bezbroj drugi, e del od edna od najzna~ajnite i naj`alnite poglavja od modernata makedonska i svetska istorija i be{e posilna i po-otporna od {to izgleda{e. 

Baba Dola be{e rodena vo Bap~or, Egejska Makedonija vo 1927. 

Raste{e vo te{ki vremiwa. Tatko i zamina na pe~alba vo Avstralija ostavaj}i ja nea i nejzinata familija da rabotat i napravat se {to mo`at da pre`iveat. Da se bide Makedonec vo moderna Grcija gi prave{e rabotite u{te pote{ki. Na 18 godi{na vozrast, Baba Dola se svr{i za Dedo Risto. I vo vreme koga pove}eto ~upiwa }e si ja planiraat svadbata i bra~niot `ivot, Dedo Risto be{e zatvoren i ma~en od gr~kite vlasti zatoa {to ja deklariral svojat makedonska svest i otkako be{e osloboden, zapo~na gr~kata svetska vojna. Vojnata mu go smena `ivotot na Baba Dola zasekoga{. Dedo Risto se prikqu~i na Narodno Osloboditelnata Vojska, partizanite, i Baba Dola go slede; se borea za nivnoto osnovno ~ove~ko pravo da postojat kako Makedonci i da se oslobodat od gr~koto vladeewe i opresija. Baba Dola kopa{e okopi i im pomaga{e na ranetite se dodeka i taa samata be{e te{ko raneta. 

Vojnata ja odale~i od sakanata Makedonija, familijata i Dedo Risto, }e i go odzeme{e `ivotot vo pove}e navrati i mu nanese fizi~ki i mentalni  rani koi }e ostanat so nea do krajot na nejziniot `ivot. Nejzinata sudbina }e ja odnesi vo Albanija, Socijalisti~ka Republika Makedonija i eventualno vo Polska. Kolku {to be{e traumati~na i potresuva~ka nejzinata prikazna do toj moment, ima{e i bajka vo seto ova oti be{e obedineta so Dedo Risto vo Ungarija. Baba Dola i  Dedo Risto ostanaa vo Ungarija edna godina, kade {to Dedo Risto rabote{e kako u~itel na makedonskite deca begalci, a Baba Dola rabote{e pokraj nego odigruvaj}i uloga na majka na decata. Potoa, Baba Dola i Dedo Risto se preselija vo Polska kade {to se rodi nivnoto prvo dete, i pak vo Ungarija, kade {to se rodi }erkata. Eventualno se preselija vo Avstralija vo 1956, kade {to }e `iveat do krajot na nivnite `ivoti, }e gi izrasnat i ven~at decata i gi do~ekaat vnucite. 

Sega koga `alime i se pro{tevame od Baba Dola,  imame uteha vo toa deka ne se ma~i pove}e i u{te edna{ }e se obedini so Dedo Risto. Baba Dola `ivee{e i bi umrela za Makedonija. Saka{e i se mole{e da ja vidi Makedonija Obedineta i da si go za~uva imeto. 

Pokraj site nejzini problemi, ima{e malo radio {to go slu{a{e den i no}. Site programi na site stanici gi slu{a{e i stalno znae{e {to se slu~uva. }e se raduva{e koga vestite bea dobri i }e se sekira{e koga vestite bea lo{i. 

Za `al, Baba Dola ne do`ivea da ja vidi `elbata za Obedineta Makedonija da mu se ispolni. No, znam deka sega e vo rajot so Dedo Risto i dvajcata }e gi sledat rabotite od gore.  Baba Dola be{e primer kako se saka i polo`uva mladost i `ivot za tatkovinata i slobodata za Makedonija.

 Poslednata  `elba na Baba Dola e be{e koga }e umre vo grobot da e stavat Makedonsko zname za i vo onaj svet zaedno so dedo Risto da bidat so Makedonija.

 Baba Dola, neka tvoeto i nasledstvoto na site Makedonci koi se borea za vreme na gra|anskata vojan vo Grcija, `ivee niz nas i site idni generacii Makedonci i nikoga{ de ne se zaboravat va{ite `rtvuvawa i stradawa za samostalna i obedineta Makedonija i za~uvuvawe na makedonskiot identitet, jazik i kultura vo tatkovinata i po{iroko. 

Po~ivaj vo mir.